je minilo v znamenju bitk za prevlado na Italjanskem polotoku. Bitke je začel Dož Loredano Loredan. Prvič v zgodovini so Benetke priznale poraz za porazem in izgubile oblast nad Ciprom, Krfom ter Peleponezom. Pasqual Cicogna je naročil izgradnjo današnjega mostu Rialto.
1501 – 1521
Po smrti papeža Aleksandra VI l. 1503 so Benetke okupirale velik del teritorija Italije, ki je bil do takrat pod Vatikanom. Po izvolitvi novega papeža (Julij II) so se Benečani veselili, saj je so novega doža poimenovali “Il Veneziano” zaradi predhodne naklonjenosti Benetkam. Kljub navidezni nakljonenosti se je novi Dož odločil vrniti Vatikanu odtujeno ozemlje. Povezal se je s Francijo in prevzel “Sveti rimski imperij”.
1521 – 1523
Takoj po prevzemu krone je Benetke vodil v Italjansko vojno leta 1521 kot edini zaveznik Francisa I, katerega ni zapustil. Po porazu proti Francozom je postal zaskrbljen o razvoju vojne.
1523 – 1538
Pred nastopom funkcije je skrbel za interese Benetk v Konstantinoplu. Po konstantnih porazih in izgubi večine italjanskega teritorija je bil postavljen kot “civilni nadzornik” vojske v Trevisu. Uspešno je vodil vojsko k vrnitvi Padove pod Serenissimo. Po smrti Pitgliana je Gritti prevzel celotno Beneško vojsko, vendar se je moral povleči iz celotne Francije.
Po izvolitvi je podpisal premirje z Charlesom V. in s tem končal vse aktivnosti v Italjanskih vojnah. Kljub trudu mu ni uspelo preprečiti vojne z Otomanskim imperijem ko je Suleiman I. napadel Krf leta 1537.
1538 – 1545
Kot general Beneški vojske je bil zelo priznan, vendar kot ja je Otomanski imperij prisilil podpisati posmehujoče premirje in posledično izgubo zadnjega dela zemlje na Peleponezu.
1545 – 1553
1553 – 1554
1554 -1556
1556 – 1559
1559 – 1567
1567 – 1570
1570 – 1577
Med vladavino so Turki prevladali nad trdnjavami Nicosia ter Famagusta na Cipru. Kljub zmagi na bitki Lepanto je moral priznati poraz nad Turki in posledično oblast nad Ciprom.
1577 – 1578
Brez kvalifikacij je začel svojo politično pot kot odvetnik. Kasneje je postal administrator Beneške vlade. Leta 1570 je nadtopil funkcijo prokuratorja ter decembra istega leta “capitano generale da mar”. S prevzemom funkcije je vodil vojno proti Otomanskim turkom. Ko je premagal turke v bitki Lepanto se je vrnil v Benetke kot zmagovalec (kljub izgubljeni vojni). Izvoljen za doža v 81. letu starosti je umrl zaradi duševnih posledic ko je njegovo palačo (palazzo ducale) uničil požar leta 1578.
1578 – 1585
1585 – 1595
Kot prvi dož je zamenjal zlate kovance za srebrne in jih metal ljudstvu med svojo kronacijo. kovance so posledično poimenovali cicognini. Veljal je za zelo popularnega Doža, saj je bil velik diplomat. Po njegovi nalogi so stari, leseni, most Rialto po požaru zamenjali z današnjim (delo arhitekta Antonio da Ponte). Po smrti zaradi mrzlice so mu na Rialtu vgravirali majhen memorandum.
1595 – 1606
