Rodil se je v Padovi 30.11.1508 kot Andrea di Pietro della Gondola. Uvrščen je kot najbolj vpliven arhitekt zahodne arhitekture v tistih časih. Svojo prvo zaposlitev je našel kot rezalec kamna pri 13 letih, vendar je že po 18 mesecih zbežal v Vicenzo.
Tam je postal asistent v najboljši kamnoseški delavnici in se učil od slavnega kamnoseka Bartolomeo Cavazza.
Andrea Palladio (30.11.1508 – 19.08.1580) velja za enega najbolj poznanih beneških arhitektov z močnim vplivom na zahodno civilizacijo. Na njegovo delo je vplivala rimska ter grška arhitektura.
Talente Palladia je sprva spoznal Gian Giorgio Trissino, vplivni humanist ter pisatelj iz Vicenze. Trissino je Andrea-u dal “umetniško ime, saj ga je primerjal z grško boginjo modrosti – Pallas Athene. Beseda Palladio pomeni “pametni”. Po Trissinovi smrti leta 1550 je Palladio pridobil dosti s pokroviteljstvom bratov Barbaro, saj sta ga oba podpirala ter navduševala študij klasične arhitekture. Leta 1554 sta ga peljala v Rim, kjer se je z mlajšim bratom (Marcantonio Barbaro) vpisal v šolo.
Vplivna brata Barbaro sta ga spoznala z Benetkami, kjer se je hitro uveljavil kot “Proto della Serenissima” (slo. glavni arhitekt Beneške repubilke) po smrti Jacopa Sansovino.
Palladiov stil, kakor so poimenovali njegovo delo, se nanaša na Rimske osnove, katere je on ponovno odkril, vključil ter razložil v svojih delih. Arhitekturo še danes cenijo zaradi renesančne “tišine”, miru ter usklajenosti. Zgradil je marsikatero cerkev, palačo ter vilo, vendar se je najbolj uveljavil z izgradnjo vil. V Benetkah je svoj pečatu pustil na večjem številu cerkva, vendar velja omeniti tudi vile ter ostale stavbe v Vicenci.