Otok Torcello je poznan kot najstarejši otok v laguni, saj so ga kot prvega naselili “Veneti“, ko so zapustili kopno (Terra Ferma) med begom pred Barbari, posebej pred Atilo. Atila je leta 452 uničil mesto Altinum ter vso okolico od koder je pregnal prednike današnjih Benečanov.
Klub dejstvu, da je regija Veneto pripadala Bizantinskemu imperiju (Ravenni) vse od Gotske Vojne, je bila pod konstatnim napadom Germanov. V naslednjih 200 letih so Langobardi in Franki na otok pošiljali svoje begunce, saj je vodna masa okoli otoka delovala kot obrambni zid. Celo škof Altino se je leta 638 zatekel na otok in posledično je Torcello za več kot tisoč let postal uradna škofija. Prebivalci Altinuma so s seboj prinesli relikvije sv. Elidorusa, kateri danes velja kot svetnik otoka.
Ekonomsko je Torcello ohranil močne veze s Konstantinoplom, vendar ohranil svojo (relativno) neodvisnost. V 10. stoletju je na otokih živelo preko 10.000 prebivalcev in bilo gospodarsko bolje razvito kot Benetke. Soline so postale hrbtenica razvoja.
Na veliko srečo otoka “Rivus Altus” (danes Rialto) v današnjem geografskem središču mesta Benetke se je v 12. stoletju močvirje v Torcellu začelo izsuševati in s tem se je era nadvlade Torcella končala. Velika večina prebivalstva se je preselila na otoke Burano, Murano ter Benetke (takratni Rivus Altus). Danes na otoku živi le okoli 20 (dvajset !!) prebivalcev.
Glavna atrakcija je danes katedrala Svete Marije iz leta 639. V 11. in 12. stoletju so jo dogradili v Bizantinskem stilu (vključno z mozaikom “zadnja obtožba”). Torcello je tudi dom hudičevega mostu (Ponte del Diavolo).