je bila zgrajena v 13. stoletju, času močne povezave med Beneško republiko ter Turki. Služila je kot trgovalno središče za robo, pripeljano iz bližnjega vzhoda. Poleg tržnice ter skladišča so v višjih nadstropjih imeli tudi stanovanja ter sobe za tuške trgovce ter pomorce.

Fondaco dei Turchi

Palača, imenovana v beneškem dialektu Fontego dei Turchi (slo. Turški motel) je bizantinska palača na Canale Grande.

Zgodovina

Palačo je v prvi polovici 13. stoletja zgradil Giacomo Palmier, begunec iz Pesara. Beneška oblast jo je kupila leta 1381 za Ferrarskega vojvodo, Niccolo II dEste. Takoj po izgraditvi je palača dlje časa služila kot dom (hotel) marsikateremu pomembnemu obiskovalcu.

Turški geto

Od začetka 17. stoletja do 1838 je palača služila kot več namenska stavba (med drugim tudi geto) za prišleke iz Otomanskega imperija. V stabi so imeli prostore namenjene za najrazličnejše funkcije: prenočevanje, skladiščenje robe ter tržnica za prodajo - vse izključno za Turke.

 

Prebivalci so dobili tudi določene omejitve; zaradi časa kuge ter izgube tržišča, so Benečani Turkom omejili gibanje po mestu:

- določene so bile ure, kadar so lahko prebivalci zapustili palačo in koliko ur so lahko ostali zunaj,

- kaj in kdaj so lahko prodajali

- trgovanje so omejili na:

- vosek

- olje

- volna

 

Tudi po prevzemu mesta s strani Napoleona leta 1797 so Turki še naprej prebivali v palači vse do 1838.

Zaradi dotrajanosti so palačo med leti 1860 in 1880 obnovili . V tem času so stavbi dogradili tudi stolpa na vsaki strani palače ter tako povečali bivalne prostore.

Palača danes

Med 1890 ter 1923 je bila palača dom razstavi Museo Correr, katero so kasneje preselili na trg. Sv. Marka - v stavbo Ala Napoleonica. Danes palača služi za Museo di Storia Naturale di Venezia (slo. Naravni muzer Beneške zgodovine) z zbirko flore ter favne, fosilov ter manjši akvarij.