Takoj ob carinarnici (Punta della Dogana) so se nahajala stara skladišča blaga, predvsem soli (saloni). Jadrnice imenovane trabakule so vozile sol iz Istre, iz Kopra, Izole, Sečovelj, Umaga, Poreča, Rovinja...

„Belo zlato", kot so imenovali sol, se je tukaj skladiščilo do prihoda karavan iz severne Evrope, ki so jo nujno potrebovale za svoje oddaljene kupce in bile pripravljene plačati visoko ceno zanj. Razen soli so se tukaj skladiščili tudi listi tobaka, od katerih se je v mirnih, poletnih nočeh širil prijeten vonj čez Canale Grande po mestu. Današnjo stavbo je v 19. st. obnovil arhitekt Giovanni Alvise Pigazzi.