Palačo se zlahka opazi ob Canalu Grande, saj odstopa od vsega okolja: zdi se, kot da bi nekaj manjkalo, kot da bi amputirali del ustaljenega vrstnega reda, po katerem se vrstijo palače ena ob drugi... Kar naenkrat zmanjkajo okna, balkoni, streha, dimniki...

Kar naenkrat zagledate skoraj prazen prostor sredi neprekinjenega venca palač... Najbolj spominja na zid iz belega istrskega marmorja.

 

 

„Na potovanju sem se odločila, da bodo Benetke postale moja bodoča domovina. Vedno sem jih imela rajši, kot katerokoli drugo mesto na svetu in sem čutila, da sem samo tu lahko srečna". Tako je pisala Američanka Peggy Guggenheim, ki je l. 1949 kupila palačo Venier dei Leoni, da bi v njej namestila svojo veliko zbirko umetnosti 20. st.

 

Ena izmed najbolj bogatih in vplivnih beneških družin je bila Venier. Ne samo, da so iz nje prišli trije doži, eden med njimi, Sebastiano, je bil celo vrhovni poveljnik v zmagoviti bitki pri Lepantu 1571, ko so Benečani močno porazili Turke. Družina je l. 1749 naročila arhitektu Lorenzu Boschettiju, da pripravi gradnjo mogočne in veličastne palače, katera naj bi zasenčila vse ostale v bližnji okolici. Izbrana je tudi odlična lokacija ob Canalu Grande, točno nasproti še ene grandiozne palače, in sicer družine Corner, poimenovane tudi Ca Granda (velika hiša).

Ni znano zakaj je palača ostala nedokončana, zgrajena le do višine pritličja. Omenjajo se razni mogoči razlogi: po eni verziji, naj bi se s tako lokacijo zamerili družini Corner, ker bi jim z gradnjo visoke palače nasproti njihove zaprli pogled na laguno; zaradi tega naj bi Cornerjevi uporabili ves svoj politični vpliv, da so dosegli prepoved nadaljevanja gradnje. Po drugi verziji, naj bi začetnik gradnje, Girolamo Venier, na smrtni postelji ukazal sinovoma, naj  nadaljujeta z gradnjo najmogočnejše palače v Canalu, v nasprotnem bosta ostala brez dediščine. Sinova sta gradila naprej, vendar so stroški postali vrtoglavo visoki; njun odvetnik je modro rešil zadevo - oče je rekel naj nadaljujeta, ni pa rekel, da jo morata tudi dokončati. Tako je gradnja ustavljena po dokončanju pritličja, dediščina je pa le bila razdeljena. Ime „dei Leoni" je palača dobila po levu, katerega so razstavljali zaprtega v kletki na dvorišču.

Peggy Guggenheim, rojena 1898. v New Yorku v bogati judovski družini je, po smrti svojega očeta l. 1912 na ladji Titanic, dedovala ogromno zbirko moderne umetnosti. Kakšnih 20 let je preživela na relaciji London - Pariz kot mecen različnim umetnikom ter odprla galeriji v Londonu in New Yorku. L. 1948 je bila povabljena, da razstavi del svoje kolekcije na Biennalu v Benetkah. Že naslednje leto je kupila palačo Venier in v njej ostala vse do svoje smrti l. 1979. Na lastno željo je pokopana v vrtu svoje palače, skupaj z vrsto njenih hišnih ljubljenčkov, yorkshirskih terijerjev. Palača danes pripada Skladu Salomona R. Guggenheima iz New Yorka in so v njej razstavljeni moderni umetniki, kot Dali, Picasso, Klee, Braque, De Chirico, Pollock, Vedova in dr.