Otok San Michele se nahaja v sredini beneške lagune, med Benetkami ter Muranom. Otok je pridobil na pomenu od leta 1807, ko je dobil status beneškega muzeja-pokopališča. Kot glavno pokopališče v Benetkah igra pomembno vlogo, saj je v njem pokopanih veliko slavnih oseb ter se tako uvršča kot velika znamenitost mesta.

Otok je sestavljen iz dveh manjših, San Michele in San Cristoforo della pace, ločuje ju ozek kanal, zgrajen leta 1829 z namenom, da se razširi pokopališče.

Zgodovina otoka

San Michele, nadangel, komur je posvečen otok in cerkev na njem, izvira iz 10. stoletja, ko je bil otok samo Cavana de Muran (garaža plovil otoka Murano), saj je služila kot zatočišče za plovila iz tega otoka. Leta 1212 so se na otok naselili Camaldolesi, ki so zbrali bogato knjižnico obogateno z 180.000 tiskanimi knjigami ter 36.000 rokopisi. V času Napoleonovega zatiranja je samostan postal politični zapor (kamor so poslali med drugimi tudi Silvia Pellico in Petra Maroncelli), vendar so ga kmalu po osvoboditvi v začetku leta 1829 podredili Frančiškanskemu redu in postal je del pokopališča San Cristofoto. Na otoku še dandanes stoji znana cerkev San Michele in Isola (slo. Sv. Mihael na otoku), zgrajena in zasnovana po zaslugi arhitekta Mauro Codussi v začetku leta 1469 v prepričanju, da je to prva renesančna cerkev v Benetkah.

Otok San Cristoforo della pace (slo Sv. Krištof miru) je bil prvotno uporabljen za namestitev Veternice v 14. stoletju, vendar so jo kasneje preselili v žensko bolnišnico in kasneje v samostan Brigidini (naslednica Agostiniani). Na otoku je danes ohranjena majhna cerkev z istim imenom v sklopu današnjega pokopališča.