se nahaja na severnem delu mesta. V njem prebiva 20.000 prebivalcev. Svoje ime je dobil po istoimenskem kanalu, kateri je bil (do izgradnje železniške povezave) glavni vhod za obiskovalce iz kopnega. Poznan po proizvodnji, železarstvu ter kasnejšem razvoju židovskega Geta (it. Ghetto).
Bogato palačo je zgradil baročni arhitekt Longhena pod močnim vplivom Sansovina ter klasisitičnega stila. Pročelje palače gleda na Canale Grande ter dokazuje povezavo med starim beneškim klasičnim stilom ter novim ter starim v harmoniji.
Palača Ca d'Oro (pravilno Palazzo Santa Sofia) je ocenjen kot najlepša palača na Canale Grande. Je ena od starejših palač v mestu. Že od samega začetka so jo poimenovali Ca d'Oro (slo. Zlata Palača) in sicer zaradi blišča ter sijaja na fasadi.
Po objavi zakona 29. marca 1516 so Benečani omejili svobodo Židom v mestu. Izven geta so se Židje lahko zadrževali samo podnevi. Predel mesta v Sestieru Canaregio so z ostalimi Benetkami povezali samo z 2 mostoma, katera je varovala vojska.
Cerkev je zgrajena v nežnem baročnem stilu v obdobju med 1670 ter 1680. Zemljo so bosonogi Carmelitanski frari kupili že leta 1646. Načrte za izgradnjo so naredili leta 1660, ko so prinesli kult iz podobe Device Marije iz starega Lazareta ter jo posvetili Sveti Mariji iz Nazareta.
Most Svobode / Ponte della Liberta
Težko je o tem mostu govoriti kot beneški most, saj je pomenil dokočno izgubo samostojnosti. Kljub temu, da so bile Benetke med gradnjo otoka pod Habsburžani (l. 1846), so imeli do tega leta vsaj teritorialno samostojnost.
Most stebrov je edini most v Benetkah katerega krasita po dva ošiljena kamnita stebra na vsakem koncu mostu na vrhu oporne ograje. Zaradi edinstvenih, tipično gotskih stebrov, je most dobil svoje ime: Ponte delle Guglie.
Dve zgradbi, skozi zgodovino razširjeni in dograjeni v gotskem slogu, sta spreminjali namembnost prostorov, ki so jih nekoč krasila dela znanega italijanskega kiparja Tinoretta in slikarske umetnine, ki so bile sicer skozi čas izgubljene, nekatere pa prestavljene v Londonski muzej.
Cerkev Sv. Marije čudežev je ena od prvih renesančnih stavb v mestu. Zgrajena je z namenom zahvale za dober sprejem slikarnice v tem predelu mesta. Arhitekt ter umetnik Pietro Lombardoje s pomočjo sinovTullioin Antonioprojektiral in zgradil omenjeni tempelj v 8-ih letih (1481-1489).
